Nadarjeni učenci so po Zakonu o osnovni šoli (11. člen) učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela. Aktivnosti vodi svetovalna služba v sodelovanju z učenci, starši, razredniki in učitelji.
Značilnosti nadarjenih učencev
1. Miselno-spoznavno področje
- razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost),
- razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
- nenavadna domišljija,
- natančnost opazovanja,
- dober spomin,
- smisel za humor.
2. Učno-storilnostno področje
- široka razgledanost,
- visoka učna uspešnost,
- bogato besedišče,
- hitro branje,
- spretnost v eni od umetniški dejavnosti,
- motorična spretnost in vzdržljivost,
- visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
- radovednost,
- raznolikost in močno izraženi interesi,
- vztrajnost pri reševanju nalog,
- visoka storilnostna motivacija,
- uživanje v dosežkih.
3. Socialno in čustveno področje
- nekonformizem,
- močno razvit občutek pravičnosti,
- neodvisnost in samostojnost,
- sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
- izrazit smisel za organizacijo,
- empatičnost.
Značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu
- nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
- strah pred spraševanjem,
- nizka samopodoba,
- pomanjkanje samozaupanja,
- nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
- učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja …),
- slaba pozornost,
- hiperaktivnost,
- čustvena in socialna nezrelost.
ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV
Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno opravilo. Poteka v treh stopnjah:
1. EVIDENTIRANJE UČENCEV
Prva stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Ta poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov:
• učni uspeh: učenec dosledno izkazuje odličen uspeh,
• dosežki: izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni vzgoji in drugih dejavnostih,
• učiteljevo mnenje, ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom,
• tekmovanja: udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih,
• hobiji: trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate,
• mnenje šolske svetovalne službe.
V skupino evidentiranih učencev so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.
2. IDENTIFIKACIJA UČENCEV
Druga stopnja je identifikacija nadarjenih učencev, ki zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje merila:
• ocena učiteljev (ocenjevalne lestvice nadarjenosti),
• test sposobnosti (Ravenove progresivne matrice),
• test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti).
Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli rezultat, ki sodi med 10 odstotkov najboljših.
3. SEZNANITEV IN MNENJE STARŠEV
Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. V vseh stopnjah pridobivamo pisno soglasje in mnenje. Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne OŠ. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka. V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka – identifikacija, ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi. Odkrite nadarjene učence se tekoče spremlja (procesna diagnostika).
Temeljna načela dela z nadarjenimi učenci
• širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
• hitrejše napredovanje v procesu učenja,
• razvijanje ustvarjalnosti,
• uporaba višjih oblik učenja,
• uporaba sodelovalnih oblik učenja,
• upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
• upoštevanje individualnosti,
• spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
• skrb za celostni osebnostni razvoj,
• raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
• uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
• skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
• ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.
Predlagane oblike dela z nadarjenimi učenci
• notranja diferenciacija,
• fleksibilna diferenciacija,
• dodatni pouk,
• individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
• vzporedni programi,
• obogatitveni programi (sobotne šole…),
• športne in kulturne sekcije,
• interesne dejavnosti,
• dnevi dejavnosti,
• kreativne delavnice,
• raziskovalni tabori,
• priprava za udeležbo na tekmovanjih,
• programi za razvijanje socialnih spretnosti,
• programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice),
• hitrejše napredovanje,
• osebno svetovanje učencem in staršem,
• izbirni predmeti,
• seminarske naloge,
• raziskovalne naloge,
• svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica