KULTURNI DAN BONTON

S kulturni dnem na temo bontona smo učenci od 6. do 9. ratreda minuli petek pričeli ob 8:30 uri, ko smo se zbrali v naših matičnih učilnicah. Dan smo pričeli s pesmijo o spoštovanju.

Pesem je bila zanimiva in poučna, kasneje smo si jo iz angleščine prevedli v slovenščino, da smo jo bolje razumeli. Ob tem smo se pogovarjali, kaj sploh spoštovanje pomeni. Potem smo sedli v krog in žrebali listke. Na vsakem listku je bilo vprašanje, ki smo ga komentirali, na primer: kaj bi na sebi spremenil, kako spoštovati svoje prijatelje ... Prišli smo do mnogih različnih ugotovitev. Drugo uro smo se pogovarjali o tradicionalnem slovenskem zajtrku. Pogovarjali smo se, kako pripraviti kruh ter o različnih vrstah kruha. Med odmorom smo se odpravili na malico, kjer so nas že čakale dobrote: sveže dišeči črni kruh, maslo, med in mleko. Za povrh smo se posladkali z jabolkom. Po končani malici smo se odpravili do naše učilnice. Na velik papir smo narisali ogledalo in se podpisali. Nato je vsak učenec napisal nekaj lepih besed o drugem. To mi je bilo zelo všeč, saj so me pozitivne misli drugih o meni zelo razveselile in mi polepšale dan.

Za zadnjo uro pa smo na plakate nalepili tri različne listke za tri različne teme. Razdelili smo se v različne skupine in naše listke z odgovori razvrstili v top 5. Poučen kulturni dan smo s tem sklenili in se z novim znanjem odpravili domov.                         

                                                                                                                                   Lara Tušak, 9. b

Mala Groharjeva kolonija Škofja Loka 2023

 Na osnovni šoli Gorišnica smo se odzvali prijaznemu povabilu na Malo Groharjevo kolonijo, ki tradicionalno poteka vsak zadnji septembrski petek v Škofji Loki. V petek, 29. 9. 2023, smo se tako odpravili na likovno ustvarjanje na prostem, v staro in navdiha polno mesto – Škofjo Loko. Našo šolo so zastopale tri likovno perspektivne devetošolke, in sicer Tjaša Plošinjak, Tia Vindiš in Lara Tušak. Učenke so na celodnevnem dogodku ustvarjale še ob učencih in učenkah približno 45-ih slovenskih osnovnih šol.

 Staro, a zato toliko bolj privlačno in zanimivo mestece Škofja Loka v sebi skriva obilo motivov – od drobnih zanimivih detajlov do delov mesta kot celote, ki privlačijo človekovo oko, še posebej oko likovnega ustvarjalca. Tako so naše učenke ob neskončnih motivih, ki jih mesto ponuja, za izbiro likovnega motiva potrebovale kar nekaj časa. Ko so ga končno našle, so mu posvetile vso svojo pozornost in energijo ter marlijvo ustvarjale ves dan. Da pa je bilo počutje ob delu še bolj prijetno, je poskrbelo čudovito toplo in sončno vreme.

 Učenke so skozi celodnevno ustvarjanje pokazale veliko mero likovne senzibilnosti, ustvarjalnosti, vztrajnosti, delavnosti in vedoželjnosti. Vsaka je ustvarjala svoje likovno delo v lastni priljubljeni likovni tehniki. Kljub podobnim likovnim motivom so nastala dela naših treh učenk v povsem individualnih slogih, saj je vsaka sledila svojemu osebnemu doživljanju izbranega likovnega motiva in pri interpretaciji le-tega ustrezno upoštevala likovne zakonitosti lastnega pristopa k ustvarjanju.

Ker je Mala Groharjeva kolonija tekmovalne narave, upamo, da se vsaj eno izmed likovnih del naših učenk znajde med desetimi nagrajenimi deli za leto 2023.

Janja Perko, mentorica

POVEZAVA DO SLIK

OBISK GRADU V MURETINCIH

Pri šoli smo se zbrali ob 8.30. Prešteli smo se in odšli peš v Muretince. Med potjo smo opazovali pse, hiše, naravo in okolico. Ustavili smo se pri učiteljičini hiši in pobožali psa Lakija. Počasi smo se približali gradu. Ko smo prišli, smo bili zelo utrujeni, zato smo imeli malico. Hitro smo popili sok in pojedli sendviče. Nato smo se razdelili v štiri ekipe. Vsaka ekipa je šla na eno postajo. Moja prva postaja je bila izdelovanje papirja. Gospod je razložil, iz česa je narejena ta masa za izdelovanje papirja. Narejena je iz bombaža, konjskega repa, koruznih laskov in slame. Pokazal nam je, kako narediš papir. V roke vzameš podlago z okvirjem, nato ga namočiš v maso in dvigneš tako, da masa ostane na podlagi. Streseš, da voda odteče, nato dvigneš okvir s podlage in ga odložiš na stran. Pripraviš si poseben papir, na katerega prevrneš podlago s maso. Ta poseben papir nato obesiš in počakaš, da se posuši.

Po tej delavnici je po nas prišel baron Markovski, ki je princ ptujskega pustnega karnevala 2011-2012. Najprej se je predstavil in nato smo odšli v sobo, kjer se srečujejo princi ptujskega karnevala. Tam smo si ogledali film o zgodovini gradu.

Po ogledu filma smo šli v sobo z orožjem. Tam smo videli oklep, dvoročni in enoročni meč, sablje, sekire, samostrel, čelade in verižnino. Podrobno smo si ogledali oklepe. Izvedeli smo, da so najprej imeli samo čelado, nato verižnino in šele potem oklep. Oklepi so bili zelo težki, kar je bila težava, če si padel, se nisi mogel pobrati. Potem so nosili čisto navadna oblačila z velikimi luknjami, da jim ne bi bilo vroče. Ta oblačila so bila veliko lažja od oklepov in so se zato boljše borili. Baron nam je povedal, kaj je dvoročni meč. Dvoročni meč je dolg, narejen je bil, da nabode konje in da konjenike vrže s konja. Ta meč je zelo težek. Povedal nam je tudi, kaj je razlika med mečem in sabljo. Sablja je samo na eni strani nabrušena, meč pa na obeh. Zelo nam je bil všeč tudi samostrel, ki nam ga je baron pokazal. Nato smo šli v tretjo sobo.

V tretji sobi smo si ogledali, kako se je včasih tiskalo na papir. Najprej si vzel lesene črke, nato si jih namazal s črnilom in na njih položil papir ter močno stisnil s strojem.

Nato smo odšli na novo delavnico, kjer smo plesali. Naučili smo se tri plese. Enega od teh smo plesali v dvojicah. Gospa je rekla, da so kmetje po vsem delu imeli še malo moči za ples. Po tej delavnici smo imeli kratek odmor.

Po odmoru smo šli v delavnico, kjer smo prali perilo. Gospa nam je povedla, da se po domače milu reče žajfa in nam predstavila iz česa so ga včasih izdelovali. Narejeno je bilo iz maščobe in vode. Vodo ter mast daš v lonec, nato dolgo kuhaš, dokler ni bolj trdo. Potem preliješ v večjo posodo in daš na podstrešje, da se strdi. Včasih so morali čakati tudi en mesec. Ko je strjen, ga narežeš na male delce in imaš milo.

Gospa nam je nato dala ribež in bele obleke. Začeli smo prati. Perilo smo zelo močno drgnili po ribežu. Rekla je, da moramo dolga oblačila ožeti, s kratkimi pa udarjati po leseni deski.

Ko je bilo konec delavnic, smo imeli prosto igro. Lahko smo hodili s hoduljami. Zelo dobro mi je uspevalo. Lahko smo metali podkev, vlekli vrv ali metali sekire. Ko smo metali sekire, smo se zelo zabavali.

 Naučili smo se veliko novih stvari, najbolj mi je v spominu ostal papir, ker mi je bilo zanimivo, iz česa je narejena masa. Zelo sem se zabavala, zato bi bila srečna, če bi lahko take delavnice še večkrat ponovili.

                                    Klara Kovačec, 4. a