Bonton v šolski jedilnici


- Šolske torbe v jedilnico ne sodijo. Pustim jih pred učilnico, v kateri sem imel pouk. Počakala me bo, da se v miru najem in jo vzamem s seboj k naslednji uri pouka.

 

- Ne divjam. Do mesta, kjer sedim, pridem počasi in se brez prerivanja usedem na svoje mesto. Na stolu sedim vzravnano, z nogami na tleh.

 

- Pred obrokom si umijem roke in za brisanje uporabim le eno papirnato brisačo, ki jo po uporabi vržem v koš.

 

- Med obrokom kulturno jem in pijem, ne govorim s polnimi usti. Če se med obrokom pogovarjam, to počnem vljudno in ne preglasno.

 

- Hrane ne odnašam v učilnico, ampak jo kulturno pojem v jedilnici.

 

- Vzamem toliko hrane, kolikor mislim, da je bom lahko pojedel. Če bo premalo, bom prosil kuharico za več.

 

- Ob hrani, ki je ne maram, se ne spakujem. Če mi določena hrana ne ustreza, je pač ne vzamem in tako pustim, da jo poje kdo drug.

 

- Sošolcev pri obroku ne motim in jim ne nagajam, ampak jim pustim, da se v miru najejo.

 

- Po malici pospravim za seboj (odložim pribor in posodo na pladenj, počistim drobtine in druge ostanke hrane s svoje mize, poravnam stol), kot reditelj pa pobrišem mize in odnesem pladenj.

 

- Pri kosilu se vedem kulturno, prostor pri mizi zapustim urejen (poravnan stol, brez ostankov hrane na mizi). Pladenj odnesem k odlagalnemu pultu.

 

- Ločujem odpadke in jih odlagam v za to namenjene posode.